izsúti -sújem dov., izsúl in izsùl (ú ȗ) - 1. s sipanjem spraviti iz česa: izsuti moko iz vreče, pesek iz zaboja / izsuti kovance na mizo / storži so že izsuli svoja semena; ekspr. oblaki so izsuli vso točo
// s sipanjem napraviti, da v čem ni več določene vsebine: izsuti vrečo, zaboj - 2. ekspr. brez obotavljanja, premišljanja reči, povedati: izsul je dolgo vrsto številk; izsul je take zabavljice nanj, da so vsi osupnili
izsúti se sipajoč se priti iz česa: moka, pšenica se je izsula iz vreče
izsút -a -o: izsuta vreča; izsuto zrnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.