kímati -am nedov. (ȋ) - 1. z glavo delati gibe, navadno navzdol in navzgor: kimati od zaspanosti / pri hoji kima z glavo; pren., pesn. klas trudno kima
- 2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno kimal; boječe kima, da razume
// z gibi glave izražati kaj: kima mu, naj pride bliže; ženske so si skrivaj kimale / kima v pozdrav
● slabš. ta človek na vse samo kima nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu - 3. ekspr. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: na vozu je vse kimalo; oče kima za pečjo
- 4. ekspr., redko počasi, okorno stopati: junca kimata po hribu navzgor
kimáje: pozdravljali so ga, kimaje z glavo; prijazno kimaje se je poslovila
kimajóč -a -e: kimajoč z glavo, je podpisal; kimajoči cvet; kimajoča glava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.