kléstiti -im nedov., kléščen (ẹ́ ẹ̄) - 1. s sekiro odstranjevati (drevesu) veje: klesti in seka; ves dan že klestijo / klestiti bukev / klestiti veje z drevesa
// ekspr. udarjati, tolči (s kljunom): žolna je klestila po deblu / težko krilo ji je klestilo po nogah
● ekspr. po vinogradu je klestila toča z močnim padanjem povzročala škodo - 2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga klesti; klestiti po glavi; klestili so se s palicami
- 3. slabš. govoriti, pripovedovati: spet klesti neumnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.