kôpa -e ž (ó) - 1. velik kup, zložen navadno zaradi sušenja
- a) žita: kopa se je podrla; na njivi so stale kope pšenice / spravljati, zlagati v kopo / kope sena kopice
// na voz so naložili celo kopo žita - b) desk, lesa: delati kope / desk je še pet lepih kop / na gradbišču je bila kopa opeke kup
- 2. v obliki polkrogle zložen, z zemljo obdan les, določen za delanje oglja: kopa se kadi; drva za kopo / kopo kuhati, žgati / oglarska kopa
♦ gozd. bokati (kopo) - 3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: ima celo kopo dokazov; izrekel je kopo laži / ostala je sama s kopo otrok
- 4. nar. skupina šestdeset snopov (žita): pridelali so petdeset kop pšenice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.