koprnéti -ím nedov., tudi koprnì (ẹ́ í) - 1. nav. ekspr. čutiti, imeti zelo močno željo po čem: koprneli so po miru, svobodi; koprni za njim; močno, zelo koprneti; z vso dušo je koprnel, da bi jo videl; pren. nemirno srce je koprnelo po sreči
- 2. star. zelo se bati, dreveneti (od strahu): kar koprnel je pred očetom / ob mučenju ljudi so gledalci koprneli od groze
// zastar. hirati, slabeti: koprnel je od lakote
koprnèč -éča -e: koprneč po miru; po svobodi koprneči ljudje; prisl.: koprneče zreti v daljavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.