korékten -tna -o prid., koréktnejši (ẹ̑) - 1. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, obziren: njegov nastop je bil korekten / ima korekten in tovariški odnos; korektno vedenje / bil je zelo korekten do nje
// star. ustrezen, primeren: nosil je črno, korektno obleko - 2. pravilen, neoporečen: piše korekten jezik; knjiga je pisana v korektni slovenščini
koréktno prisl.: ravnal je korektno / v povedni rabi to ni bilo korektno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.