koščíca -e ž (í) - 1. manjšalnica od kost: ptič ima drobne koščice / ribja koščica se mu je zataknila v grlu
- 2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu: breskova, slivova koščica / sadne koščice
- 3. nar. prekmursko bučno seme: nepozabni so bili zimski večeri z luščenjem koščic
● ekspr. njeni prsti so same koščice so zelo suhi; ekspr. rad bi mu koščice potipal, pretresel rad bi ga zelo pretepel
♦ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; bot. koščica močvirska ali vodna rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Sium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.