kovánje -a s (ȃ) - 1. glagolnik od kovati:
- a) kovanje jekla; kovanje in varjenje / ročno, strojno kovanje
♦ teh. hladno kovanje brez poprejšnjega segrevanja; vroče kovanje kovanje razbeljene kovine; kovanje v utorih s kovalnim orodjem, ki ima izdolbeno obliko predmeta, ki ga želimo skovati - b) kovanje novih besed, verzov
- c) kovanje načrtov
- č) slišalo se je le drobno kovanje zapestne ure
- 2. star. kovinski del, ki varuje ali je za okras; okovje: smučarski čevlji z medeninastim kovanjem na robovih; kovček, obit s svetlim kovanjem; stol s srebrnim kovanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.