kóvček -čka m (ọ́) priprava, navadno pravokotne oblike s pokrovom in ročajem za prenašanje osebnih stvari: v levici je nesel kovček;
vzeti obleko iz kovčka;
težek, velik kovček;
usnjen, lepo okovan kovček / pripravljati kovček dajati, zlagati vanj osebne stvari za potovanje // redko kovček za violino škatla // večjemu kovčku podobna priprava z ročajem na obeh straneh: lesen vojaški kovček
● ekspr. če nočeš ubogati, kar pospravi svoje kovčke pojdi, odidi; prišel je s kovčkom, odhaja pa kot milijonar prišel je reven, siromašen Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.