krôtek in kroták krôtka -o tudi -ó prid., krotkéjši (ó ȃ ó) - 1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah
- 2. raba peša miren, poslušen, ponižen: krotek in ponižen človek; dobil je krotko ženo; krotek kot jagnje / ekspr. v trenutku je bila krotka
// ki izraža, kaže mirnost, poslušnost, ponižnost: njen pogled je bil krotek / krotke oči / krotek značaj - 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: nalivu je sledil krotek dež; krotka sapa
♦ čeb. krotke čebele čebele, ki ne pikajo rade
krôtko in krotkó prisl.: gleda krotko in vdano; krotko prenašati trpljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.