lažnív -a -o prid. (ī í) - 1. ki (rad) laže: lažniv otrok; vem, da je lažniva / ekspr. lažniv jezik / ekspr. kakšen lažnivi kljukec si
// ki vsebuje laž, neresnico: lažnive besede; lažnive izpovedi prič; širiti lažnive vesti - 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen: njegov patriotizem je lažniv; lažniva morala, prijaznost
// star. ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažnivi prijatelji
lažnívo prisl.: lažnivo govoriti; lažnivo idilični časi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.