lêglo -a s (é) - 1. knjiž., navadno s prilastkom istočasno skoteni mladiči; gnezdo: rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom; uničiti leglo miši; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla
// redko gnezdo, ležišče: zaslediti zajčevo leglo; zbežati v svoje leglo - 2. redko kotitev: skrbeti za psico v času legla
- 3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi: močvirja so legla malarije; bolezensko leglo; leglo okužb / slabš.: zanemarjena predmestja so legla zločinov; uničiti leglo anarhije
- 4. zool. organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec: zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.