mejíti -ím nedov. (ī í) - 1. imeti isto, skupno mejo: Slovenija meji na Avstrijo, Hrvatsko, redko z Avstrijo, s Hrvatsko / tu meji dolenjsko narečje na gorenjščino / soba meji z eno steno na dvorano / v gozdu meji s sosedom
- 2. knjiž. omejevati, zapirati: visoke skale so mejile globel / črta dreves je mejila obzorje
- 3. redko deliti, ločevati: obzidje je mejilo mesto od predmestja / ekspr. ta dva dogodka mejijo mnoga leta
- 4. ekspr., navadno v zvezi z na biti zelo podoben: njegovo pisanje meji na reportažo / to meji že na blaznost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.