meketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) - 1. oglašati se z glasom me ali mekeke: lačne koze, ovce meketajo v staji / kadar so ga hoteli otroci razdražiti, so začeli meketati
- 2. slabš. govoriti, pripovedovati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo z nami, kaj bo z nami, je ves v strahu meketal starec / kaj bi toliko meketal, naredi, pa je govoril, pripovedoval
meketáti se ekspr. z zategnjenim, pretrganim glasom se smejati: oglasi se vesel smeh, še stric se meketa
meketáje: kozel je meketaje bežal pred psi in otroki
meketajóč -a -e: meketajoč glas; meketajoč smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.