ména -e ž (ẹ́) - 1. knjiž. menjava, menjavanje: mena dobrin / narediti dobro meno / mena razmerja, vremena / stalne zgodovinske mene
♦ med. mena glasu sprememba glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutacija - 2. astr., navadno v zvezi Lunina mena razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune: opazovati Lunine mene / izračunati Lunine mene
- 3. knjiž., redko doba, razvojna stopnja: proizvodnja je v meni naraščanja
- 4. med. doba med zrelostjo in starostjo, zlasti pri ženskah; klimakterij: biti v meni / doba, leta mene
● knjiž. ob meni stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.