meníh tudi menìh -íha [tudi mən] m (í; ȉ í) - 1. član samostanskega, verskega reda: postati menih; živi kot menih osamljeno; skromno, preprosto
// frančiškanski menih frančiškan
// budistični menihi
// rel. član starejšega samostanskega reda, ki živi ločeno od drugih ljudi: strogo življenje menihov / kartuzijanski menihi kartuzijani
● star. beli menihi cistercijani - 2. gastr. podolgovato pleteno pecivo iz kvašenega testa s pirhom ali jajčno lupino na enem koncu, znano na Primorskem in Notranjskem: za veliko noč je spekla menihe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.