mokríti -ím nedov., mokrèn (ī í) - 1. knjiž. opravljati malo potrebo: mokril je kar na cesti; navaditi žival, da mokri vedno na istem mestu
// izpraznjevati sečni mehur: bolnik pogosto mokri / podse mokriti; od strahu je mokril v hlače; mokriti v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju
// krava krvavo mokri - 2. na svojem površju delati kapljice: bulice na koži mokrijo / siri mokrijo
- 3. brezoseb., ekspr. deževati, rositi: mokrilo je iz nizke megle; nepretrgoma je mokrilo
mokrèč -éča -e: mokreč lišaj; mokreča megla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.