morálka -e ž (ȃ) - 1. publ. nauk o morali: želja je v moralki istovetna z dejanjem / obravnavati problem v luči humanistične, katoliške moralke; slabš. katekizemska moralka / pisatelj je v romanu izpovedal svojo moralko moralo
- 2. žarg., šol. družbeno-moralna vzgoja: drugo uro imamo moralko
♦ rel. predava moralko na teološki fakulteti moralno teologijo; šol. posvetna moralka nekdaj učni predmet v nižjih šolah o primernem, zaželenem vedenju, odnosih v družbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.