naglaševáti -újem nedov. (á ȗ) - 1. izgovarjati izrazito, z naglasom: naglaševati samoglasnike, zloge; pravilno naglaševati / jezno, odločno naglaševati svoje besede
♦ lingv. tonemsko naglaševati izgovarjati s tonemskim naglasom - 2. publ. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost; poudarjati: naglaševati načelo enakosti; večkrat je naglaševal, kako važno je sodelovanje / tudi to dejanje je naglaševalo njihovo odločnost
naglašujóč -a -e: govoril je počasi, naglašujoč vsako besedo
naglaševán -a -o: tolikokrat naglaševana lepota je ni prevzela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.