nájin -a -o zaim. (ȃ) - 1. izraža svojino dvojice oseb, za katerih eno ima govoreči sebe: najin dom / najini srci
- 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: najin strah se ni uresničil
// izraža razmerje med to dvojico in okolico: najina sreča - 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: najin otrok; najini starši / najin prijatelj
- 4. izraža izhajanje od te dvojice: najin prispevek skupnosti
// izraža medsebojnost: najino srečanje - 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: kdaj odpelje najin vlak; prim. moj, naš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.