nalíčje -a s (ȋ) knjiž. - 1. maska, krinka: nadeti (si), sneti (si) naličje; naličje z dolgim nosom / ta pisatelj je snel družbi naličje; to je le njegovo naličje, ne pa bistvo
- 2. tančica, pajčolan: nevesta z naličjem; gosto, prozorno naličje / nekatere osebe v romanu je zastrl z naličjem romantike
♦ etn. prt, tkanina, s katero se pokrije mrliču obraz - 3. podoba, videz, zunanjost: evropsko naličje mesta; naličje pokrajine se je spremenilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.