namêsti -mêtem tudi -mêdem dov., namêtel in namétel namêtla tudi namêdel in namédel namêdla, stil. namèl namêla (é) - 1. brezoseb. z močnim sneženjem nabrati se v določeni količini: nametlo je snega, da ni bilo mogoče priti v vas
- 2. z nošenjem, prinašanjem spraviti skupaj: burja na tem mestu namete visoke kupe snega / veter je nametel listje po celem parku je nanosil
- 3. s pometanjem priti do določene količine česa: izpod postelje je nametla polno smetišnico smeti in prahu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.