napadálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) - 1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci
- 2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer
- 3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.