naplêsti -plêtem dov., naplêtel in naplétel naplêtla, stil. naplèl naplêla (é) - 1. s pletenjem priti do določenega števila pletenih izdelkov: napletla je dve jopici, kapo in šal; naplesti za vso družino; letos je veliko napletla / nogavico je napletla do stopala spletla
// naplesti več vencev - 2. ekspr. naskrivaj pripraviti, narediti komu, navadno kaj neprijetnega: napletel jim je že marsikaj hudega; ne vedo, kdo jim je to napletel
// z oslabljenim pomenom narediti, da se uresniči, kar določa samostalnik: naplesti nove spletke; ni mogel razumeti, kako se mu je napletla ta nesreča / naplesti komu maščevanje - 3. ekspr. reči, povedati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: nekaj mu je napletel o njem / v zvezi s tem je napletel še druge zgodbe / pogovor je napletel na bližajoči se praznik usmeril, obrnil
● ekspr. znova jih je hotel naplesti prevarati, ukaniti - 4. ekspr. natepsti, pretepsti: zelo so ga napletli; naplesti z bičem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.