napòr -ôra m (ȍ ó) velika uporaba, pritegnitev človekovih moči za opravljanje česa: hud napor obremenjuje srce;
premlad je še, da bi vzdržal tak napor;
za tako delo je potreben velik napor;
ekspr. z nadčloveškim naporom je opravljal naloženo delo;
delati kaj brez napora;
omagal je od napora / duševni, telesni napor / publ. podvojiti napore za izpolnitev določenih nalog prizadevanja // nav. mn. naloga, opravilo, za katero je potrebna velika uporaba, pritegnitev človekovih moči: čakajo nas veliki napori; ekspr. premagovati maksimalne napore; biti pripravljen na napore / prenašati napore
● publ. naši narodi so dali velikanske napore za osvoboditev so zelo veliko storili, žrtvovali zanjo Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.