nasnováti -snújem dov., nasnovál (á ú) - 1. knjiž. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: govor sta skupno nasnovala; nasnovati načrt; v tem času je nasnoval veliko pesmi / vse to je nasnovala le njegova domišljija
- 2. naskrivaj pripraviti: nasnovati prevaro, spletke, zaroto / vedel je za zlo, ki so ga nasnovali
- 3. obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: nasnovala je trideset petelj
nasnován -a -o: vse je bilo premišljeno nasnovano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.