natovóriti -im tudi natovoríti -ím dov., natovóril (ọ̄ ọ̑; ī í) - 1. spraviti tovor, blago na prevozno sredstvo: natovoriti drva, seno; natovoriti pesek na tovornjak / natovoriti ladjo, voz / mulo so natovorili z minometalcem / ekspr. natovorila mu je vso prtljago / ekspr. domov je natovoril goro knjig prinesel, pripeljal
- 2. redko naložiti, naprtiti: natovoriti komu preveč dolžnosti, obveznosti
natovórjen -a -o tudi natovorjèn -êna -o: natovorjena ladja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.