navésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. ekspr. obesiti, navadno v veliki, preveliki meri: navesiti okraske na novoletno jelko; kramarji so povsod navesili svoje blago / navesiti stene s slikami
// slabš. obleči, navadno kaj neprimernega: vse, kar vidi, navesi nase; kakšne cunje si je pa danes navesila - 2. redko naložiti, naprtiti: navesiti komu preveč dolžnosti
navésiti se redko povesiti se: težke fižolovke so se nekoliko navesile
navéšen -a -o: navešene slike; z zlatnino navešena dekleta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.