nèdotakljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) - 1. ki se ne sme odvzeti, zmanjšati: nedotakljiva lastnina / nedotakljivo ozemlje; pren. nedotakljiv vzor; vznes. nedotakljive svetinje
// ki se ne sme kratiti, omejevati: nedotakljive pravice; osebna svoboda je nedotakljiva - 2. knjiž., ekspr. nedostopen, nepopustljiv: bila je hladna, nedotakljiva
- 3. jur. ki ima pravico biti izvzet iz oblasti določenih zakonov: poslanci veljajo za nedotakljive / nedotakljivi arhivi
nèdotakljívi -a -o sam.: brahmani in nedotakljivi v Indiji pripadniki najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast; v vsakem človeku je nekaj nedotakljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.