- 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce
// knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje - 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla