nèpremíčen -čna -o prid. (ȅ-ī) - 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema
// ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat
♦ lingv. nepremični naglas - 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence
// negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah - 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda
nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.