nèustavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) - 1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh
- 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neustavljiva želja; zajelo ga je neustavljivo razburjenje / njena neustavljiva ljubkost ga je premagala
● ekspr. z neustavljivo silo jo je vleklo domov zelo, močno
nèustavljívo prisl.: neustavljivo drveti, prodirati; neustavljivo lep otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.