nèvesél -a -o [eu̯] prid. (ȅ-ẹ̑) - 1. ki mu manjka veselosti, dobre volje: mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt
// ki ne vsebuje, izraža veselja, zadovoljstva: nevesel nasmeh; nevesela pesem
// knjiž., ekspr. ki ne povzroča veselja, zadovoljstva: nevesel dogodek; nevesela novica
● opisovati kaj v neveselih barvah negativno - 2. evfem. slab, nezadovoljiv: biti v neveselem položaju
nèvesélo prisl.: neveselo se smejati; neveselo razpoložen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.