nèzavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) - 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten
- 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje
// knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah - 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja
nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.