nikár prisl. (ā) - 1. star., v zvezi s še, celo, niti izraža močno zanikanje, zavrnitev; kaj šele: še žival se mi smili, če je bolna, nikar človek; v tem gozdu zaideš celo podnevi, nikar v temi / še za krompir nima, nikar za meso / v vezniški rabi še zase nima, nikar da bi drugim dajal
- 2. star. izraža močno zanikanje nasprotja; ne pa: to je mevža, nikar župan
- 3. zastar. krepi zanikanje; niti: po značaju mi ni bil nikar malo podoben
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.