njún -a -o zaim. (ū) - 1. izraža svojino dvojice bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in ne ogovarja, ali dvojice stvari, o katerih je govor: njuna hiša; elementa in njuna specifična teža / konja sta težko vlekla in iz njunih teles se je kadilo
- 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: njuno veselje
// izraža razmerje med to dvojico in okolico: njun življenjski prostor, ugled - 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: njuni starši so kmetje / njuna prijatelja
- 4. izraža izhajanje od te dvojice: poslušajte njun nasvet
// izraža medsebojnost: njuni odnosi; prim. njegov, njen, njihov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.