nráv -í ž (ȃ) knjiž. - 1. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: bila sta različne nravi / v njej se je prebujala ženska nrav; človek mirne, preračunljive nravi / ekspr. ona je lahke nravi / po svoji nravi je veseljak
- 2. morala, etika: nrav in pravo sta nepogrešljivi opori družbenega življenja
● knjiž. v romanu je prikazal čiste nravi Slovanov in pokvarjenost Bizantincev značaje; knjiž. vse bolj je spoznaval nrav malomestnega življenja posebnosti, značilnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.