občàn in občán -ána m (ȁ á; ȃ) - 1. pripadnik določene občine: seznaniti občane z namenom samoprispevka; občani občine Grosuplje; skrbeti za povezavo med občinsko skupščino in občani; seznam občanov / izvoliti za častnega občana
♦ jur. občan do 1945 kdor ima v določeni občini domovinsko pravico - 2. nosilec temeljnih pravic in dolžnosti v družbeni skupnosti: samoupravne pravice občanov; razvijanje demokratičnih odnosov med občani / občani Jugoslavije
// knjiž. pripadnik človeške skupnosti: pesnik se ni izpovedal samo kot ustvarjalec, temveč tudi kot občan / občan sveta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.