objektivírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. - 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način, opredmetiti: v tem liku je pisatelj objektiviral svojo svobodoljubnost; objektivirati se z delom
- 2. prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka, posplošiti: čeprav je pisatelj osebo objektiviral, so vendarle opazni tudi avtobiografski elementi
- 3. narediti, da je kaj neodvisno od osebnih nazorov, interesov: objektivirati kriterije
objektivíran -a -o: zanj je zunanji svet le podoba objektiviranih lastnih občutkov in vtisov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.