oblásten1 -tna -o prid. (á ā) - 1. ki rad ukazuje, zapoveduje in se vede do drugih tako, kot da so pod njegovo oblastjo: oblasten človek, gospodar; nasproti podrejenim je rad oblasten; postal je še bolj oblasten
// ki izraža, kaže oblastnost: oblasten glas, pogled; njegov korak je oblasten / oblastne besede so ga užalile - 2. knjiž. zelo velik, mogočen: oblasten nebotičnik / ta valuta je vedno bolj oblastna vplivna
oblástno prisl.: oblastno govoriti, se vesti; sablja mu je oblastno visela do tal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.