oblikóven -vna -o prid. (ọ̄) - 1. nanašajoč se na obliko: oblikovna dognanost; oblikovne spremembe / oblikovna analiza pesnitve / oblikovne posebnosti sklanjatve / zastar. oblikovne umetnosti likovne umetnosti
♦ teh. oblikovni nož nož, s katerim se da predmetu naenkrat končna oblika - 2. knjiž. oblikovalen: za preprostim izrazom se skriva velik oblikovni napor / oblikovni atelje
oblikóvno prisl.: oblikovno bogat; oblikovno skladna sestava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.