odvézati in odvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) - 1. narediti, da kaj preneha biti
- a) zavezano: odvezati komu čevelj; nahrbtnik se mu je odvezal / odvezali so mu oči, da je lahko vse gledal; odvezati usta / odvezati vezalke, vrvico / odvezati zanko
- b) privezano: odvezati čoln; odvezati vrv od voza
- c) povezano, zvezano: odvezati paket / odvezati jetnikom roke
// odstraniti obvezo: odvezati roko / odvezati rano
- 2. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa; oprostiti: odvezati koga dolžnosti, odgovornosti; odvezali so jo od vsega dela / odvezati koga dolga / odvezati od kazni
// narediti, da kdo ni več dolžen vztrajati pri obveznosti: samo smrt ga odveže obljube, prisege; odvezati od molčečnosti
● ekspr. pijača jim je odvezala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. odvezali so ga vsake krivde izjavili so, da ni kriv
odvézan -a -o: odvezan čevelj; odvezani so vsake dolžnosti, od odgovornosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.