ogúliti -im dov., ogúlila in ogulíla (ú) - 1. z dolgo rabo, uporabo načeti, poškodovati površino: oguliti naslanjač; obleko je že zelo ogulil; oguliti rokave na komolcih; s čevljem je ogulil steno / ogulil je kožo do krvi odrgnil
- 2. ekspr. izrabiti, izkoristiti: oguliti svoje dolžnike
ogúliti se slabš. postati nezanimiv, navadno zaradi ponavljanja: tema, zgodba se je počasi ogulila
ogúljen -a -o: oguljen divan; imel je strgane čevlje in oguljene hlače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.