Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Samostojni izpis sestavka

okleníti oklénem dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. močno, trdno prijeti, stisniti: oklenil ga je in mu vzel nož / koščene roke so ga oklenile, da se ni mogel premakniti
  2. 2. trdno, tesno obkoliti: okleniti postojanko; trdnjavo so oklenili z vseh strani / oklenili so nemško divizijo
    okleníti se močno, trdno
    1. a) objeti: stopila je k njemu in se ga oklenila
    2. b) oprijeti se, prijeti se: krčevito se je oklenil stola / oklenila se ga je okrog vratu, za komolec
      // ekspr. zelo se navezati: zadnje čase se je oklenila sina / oklenil se je novih idej
    oklénjen -a -o: trdnjava je bila oklenjena; plesala sta tesno oklenjena
Slovar slovenskega knjižnega jezika