okóliš tudi okolíš -a m (ọ̑; í) - 1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
- a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš
- b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš
- c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš
- 2. redko okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta
- 3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev
● star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; redko v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.