oluščíti in olúščiti -im dov. (ī ú) - 1. spraviti zrna iz luščine: oluščiti fižol
// odstraniti luščino: oluščiti bučno seme - 2. odstraniti zrna s storža: oluščiti koruzo
- 3. odstraniti v plasteh s površine: oluščiti blato s čevljev; s stene se je na več mestih oluščil omet odluščil
oluščíti se in olúščiti se navadno v zvezi s koža izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se je oluščila
olúščen -a -o: oluščen grah; hrbet ima ves oluščen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.