omadeževáti -újem dov. (á ȗ) - 1. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: s tem dejanjem je omadeževal svojo čast; omadeževal je očetovo ime osramotil
// omadeževati dušo, vest
// povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: omadeževati spomin na koga - 2. v nekaterih religijah narediti, povzročiti, da postane kdo (obredno) nečist: kogar se dotakne tak človek, ga omadežuje; ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal
● ekspr. omadeževati si roke s krvjo koga biti kriv smrti koga; ubiti, umoriti ga
omadeževán -a -o: omadeževan človek, ugled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.