oneméti -ím dov., tudi onémi (ẹ́ í) - 1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel
- 2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja vest ni nikoli onemela; začutila je, kako je vse onemelo v njej
- 3. ekspr. postati zelo presenečen, začuden: onemel je pred njeno lepoto; ob tem nastopu so poslušalci kar onemeli / onemeti od začudenja zelo se začuditi
- 4. knjiž. utihniti: ptice v vejah so onemele / godba je onemela / v jeseni planine onemijo v planinah postane mirno, tiho
♦ lingv. nenaglašeni samoglasnik včasih onemi se ne izgovarja več
onemèl in onemél -éla -o: onemel je obstal pred očetom; onemele gore; onemele ptice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.