opotêči se -têčem se dov., opotêci se opotecíte se; opotékel se opotêkla se (é) majavo, negotovo- a) stopiti, prestopiti se: opotekel se je in se zgrudil; hodil je počasi in se večkrat opotekel; opotekel se je kot pijan; pren., ekspr. tudi njemu se verz včasih opoteče
● ekspr. udaril ga je, da se je kar opotekel zelo ga je udaril - b) s prislovnim določilom priti, oditi: opotekel se je iz sobe; v lokal se je opotekel pijan moški / opoteči se s ceste v jarek; opotekla se je v posteljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.