opráva -e ž (ȃ) - 1. raba peša kar ima kdo na telesu, zlasti obleka, obutev: zakaj si ne kupiš nove oprave / po opravi se je videlo, da je kmet / zelo lepo opravo imaš lepo si oblečen
// bil je v delavniški opravi delavniško je bil oblečen; viteška oprava / star. svilena oprava obleka, oblačilo
// star., navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za- a) opravljanje kake dejavnosti; oprema: jamarska, padalska oprava; vojaška oprava / konjska oprava
- b) posebno priložnost, obdobje: nevestina oprava
- 2. star. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor; oprema: prostor potrebuje novo opravo / kuhinjska oprava; pisarniška, šolska oprava
// s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: oprava mehanične delavnice - 3. knjiž. glagolnik od opraviti: oprava postopka; oprava volitev
● zastar. namizna oprava krožniki, pribor; zastar. nočem imeti nobene oprave z njim opravka; star. koliko je oprave pri hiši orodja, priprav, naprav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.